Kronična venska bolezen (KVB) zajema različna klinična stanja, ki nastanejo zaradi povečanega tlaka v venah nog. Najpogostejši simptomi kronične venske bolezni vključujejo tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih nog, občutek oteklih in napetih nog, nočne krče, srbenje ter nemirne noge. Gre za zelo pogosto bolezen, ki prizadene več kot polovico odraslega prebivalstva. Simptomi kronične venske bolezni so pogosto prisotni od začetka bolezni in so običajno prvi razlog za obisk bolnika pri zdravniku. Ti simptomi kot so bolečine v nogah povzročajo resne težave in lahko znatno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Strokovnjaki ocenjujejo, da petina odrasle populacije trpi zaradi simptomov kot so bolečine v nogah, čeprav morda niso vidni s prostim očesom.
Vpliv dejavnikov na simptome
Značilno je, da se simptomi kronične venske bolezni (na primer bolečine v nogah) zmanjšajo pri počitku z dvignjenimi nogami ali ležanjem. Nasprotno se lahko bolečine v nogah poslabšajo ob visokih temperaturah, dolgotrajnem stoječem ali sedečem položaju. Ti dejavniki vplivajo na pretok krvi v venah in lahko povzročijo povečano nelagodje ter bolečine.
Funkcija ven in arterij
V telesu imamo dve vrsti krvnih žil: vene in arterije. Arterijska kri je bogata s kisikom in hranili iz pljuč, ki jih preko kapilar prenaša do celic. Kapilare sprejemajo odpadne snovi in ogljikov dioksid iz celic, nato pa se kri preko ven vrača nazaj do srca. Kri v arterijah teče pod pritiskom in ritmično s srčnim utripom. Arterijske stene so sestavljene pretežno iz gladkih mišičnih vlaken, ki pomagajo poganjati kri. Nasprotno pa kri v venah teče pasivno. Venske stene so sestavljene iz tankega sloja mišičnih vlaken, kolagenskih in elastičnih vlaken. Vene delujejo kot upogljive cevi, ki se pasivno ožijo in širijo pod vplivom okoliških mišic in toka krvi. Poleg tega imajo vene zaklopke, ki preprečujejo vračanje krvi nazaj.
Trije mehanizmi za vračanje krvi v srce
Vračanje krvi v srce proti sili gravitacije omogočajo trije mehanizmi. Mišična črpalka nog deluje tako, da se ob krčenju nožnih mišic stisnejo vene in kri se potisne navzgor proti srcu. Hoja je zato ključnega pomena, saj aktivira to mišično črpalko. Stopalna (plantarna) črpalka deluje ob vsakem koraku, ko se vene v stopalu stisnejo pod telesno težo in tako poženejo kri navzgor proti srcu. Dihalna črpalka deluje zaradi pritiska organov na vene med vdihom, kar pomaga pri vračanju venske krvi v srce. Redno globoko dihanje lahko izboljša venski pretok in zmanjša tveganje za vensko zastoj.
Težave pri vračanju krvi v srce
Težave pri vračanju krvi v srce lahko privedejo do venske bolezni. Ko kri zastaja v venah zaradi okvare venskih zaklopk, nastane venska staza. Vnetni procesi na stenah ven povzročajo razširitev ven, kar povečuje pritisk na venske stene in povzroča občutek težkih nog. Venske zaklopke, ki so nameščene vsakih 4 do 5 cm znotraj ven, preprečujejo povratni tok krvi. Ko kri zaradi gravitacije steče nazaj, zaklopke preprečijo nadaljnji povratni tok. Včasih zaklopke ne delujejo pravilno, kar je lahko posledica razširjenih ven ali poškodbe zaradi vnetja. V tem primeru kri teče v napačno smer, od srca proti nogam, in serumska tekočina iz žil uhaja v okoliško tkivo, kar imenujemo venski povratni tok. Razširjene in poškodovane vene, znane tudi kot varikozne vene ali varice, so pogosta posledica kronične venske bolezni (KVB). Pri tej bolezni lahko kri teče nazaj iz globokih ven v površinske vene, kar še dodatno obremeni in poškoduje žilne stene. To ustvarja začaran krog, značilen za varikozne vene.