Zdravje in sprostitev
Kako na kognitivni razvoj otrok gledajo različni strokovnjaki je glavna tema našega članka. Začetnik teorije o kognitivnem razvoju je Jean Piaget, švicarski psiholog, naravoslovec in filozof. Deloval je na področju Švice, v prvi polovici 20. stoletja. Jean Piaget je teorijo kognitivni razvoj ustvaril skozi svoje preučevanje človeškega psihološkega razvoja. Ugotovil je namreč neverjetno dejstvo, da otroci razmišljalo drugače kot to počnejo odrasli.
kognitivni razvoj
Jean Piaget je bil mnenja, da otroci sami sodelujejo pri konstruiranju svojega mentalnega sveta in da sami krojijo svoj kognitivni razvoj. Ernest von Glaserfeld meni, da je Piaget začetnik konstruktivistične teorije znanja (več o tem kasneje). Torej kognitivni razvoj otroka naj bi bil, po mnenju Piageta, razdeljen na dva dela, in sicer na mentalno prilagoditev in mentalno organizacijo. S prvim delom naj bi otrok ohranjal ravnotežje med svojim notranjim (mentalnim) in zunanjim (realnim) življenjem. Z drugim delom, ki sodi v kognitivni razvoj, torej z mentalno organizacijo, pa naj bi otrok ohranjal ravnotežje med mentalnimi strukturami, karkoli že to pač pomeni. To nista le procesa v zgodnjem življenju otroka, ampak takšna, ki trajata skozi celotno življenje. Torej bi lahko na nek način rekli, da kognitivni razvoj poteka celo življenje, ne pa samo na začetku. Piagetov kognitivni razvoj, oziroma teorija kognitivnega razvoja, naj bi potekal v štirih fazah.
  1. Kognitivni razvoj – prva faza: SENZOMOTORIČNA STOPNJA
    Gre za zaznavno-gibalno stopnjo, ki poteka od rojstva pa do otrokovega drugega leta starosti. V tej fazi gre predvsem za usklajevanje gibov in razvoj konstantnosti objekta.
  2. Kognitivni razvoj – druga faza: PREDOPERATIVNA STOPNJA
    vključuje egocentrizem, močno domišljijo, centracijo mišljenja, finalizem in animizem. V tej fazi logično operativno mišljenje še ni razvito, poteka pa razvoj komunikacije. Otrok se v tej fazi nauči posploševati pravila, preko praktične uporabe. Druga faza poteka, ko je otrok star med 2 do 7 let. Za vse bodoče starše, ki se sprašujete kdaj pride faza, ko otok konstantno sprašuje ‘zakaj, zakaj, zakaj’ – to je ta faza.
  3. Kognitivni razvoj – tretja faza: KONKRETNO LOGIČNEGO MIŠLJENJE
    V tretji fazi, ki poteka med 7 in 11 leti, se otrokov kognitivni razvoj, oziroma otrokovo razmišljanje, bliža mišljenju odraslih. Potekajo dejavnosti kot so miselno ohranjanje, zmožnost sortiranja po velikosti in zmožnost reverzibilnega mišljenja. Otrok ima v tej fazi še vedno težave z abstraktnim razmišljanjem, kar nam daje vedeti da Piccasso še ni začel ustvarjati v ranem otroštvu.
  4. Kognitivni razvoj – četrta faza: FORMALNO LOGIČNO MIŠLJENJE
    V zadnji fazi, ki poteka od 12 leta naprej (skozi celotno življenje), otrokovo mišljenje postane abstraktno, podobno odraslim, osebek pa je zmožen hipotetično deduktivnega mišljenja. To je torej faza ko postanemo dolgočasni odrasli.
Seveda je kognitivni razvoj v veliki meri odvisen tudi od drugih dejavnikov, kot so na primer okolje, vpliv ostalih oseb, ukvarjanje z otrokom, vzorci iz okolja in ohranjeni vzorci iz preteklih faz razvoja, … Pomembno je tudi vedeti, da si pri vseh otrocih stopnje razvoja sledijo v enakem zaporedju, razlike so le v času, kdaj se neka stopnja pojavi. Kdaj se bo katera stopnja pojavila pa je seveda, kot že povedano, odvisno od mnogih dejavnikov.