Slovenija je prepoznana kot država s pestro izbiro vrhunskih izbranih vinskih sort, ki jih na svojih površinah pridelujejo številni bolj in manj poznani pridelovalci. Med prvovrstna vina sodi tudi sivi pinot skrbno izbranih vinskih kleti, ki ga odlikuje nežna aroma, ki nekoliko spominja na začimbe.

Vinska trta in vinogradništvo

Vinogradništvo je kmetijska panoga, ki že več stoletij definira slovensko ozemlje. Gre za kmetijske površine na katerih uspeva vinska trta. Vsako leto spomladi vinska trta požene brste, ki se olistajo ter poženejo cvetne poganjke. Te oprašijo različni opraševalci in predstavlja eno od ključnih točk, ki zagotavlja kakovosten in zadosten pridelek. Čez leto zahteva vinska trta redno nego in obrezovanje, ki sta najboljša pomoč v boju pred škodljivci in boleznimi. Te so sicer zlasti povezane z vlago v kateri uspešno preživijo različni povzročitelji bolezni kot je na primer peronospora. Na drugi strani vreme s primankljajem padavin vodi v slabši pridelek z vidika debelosti grozdnih jagod oziroma količino pridelka, je pa lahko pa hkrati bolj kakovosten.

Vinska sorta sivi pinot

Pridelovanja vinske sorte sivi pinot je primerna za najrazličnejše lege, čeprav najbolje uspeva v krajih, kjer je temperatura nekoliko višja. Za ustrezno rast potrebuje globoko, predvsem pa rodovitno prst. Pri nas je sorta najbolj prepoznavna na Primorskem in v Posavju ter Podravju, kar dokazujejo tudi raznoliki tuji viri.

Trte vinske sorte sivi pinot so odporne proti različnim boleznim in pozebi, zato so med pridelovalci dokaj priljubljene. Za povečanje letine je ključno ustrezno obrezovanje (na dolge kordone), pa tudi redno gnojenje, saj odlično prenaša visoke vrednosti dušika. Najpogosteje se za gnojenje uporablja hlevski gnoj, lahko pa tudi umetna gnojila.

Trgatev pri nas običajno poteka v mesecu septembru, ko jagode grozdov dozorijo. Barva grozdov določa tudi barvo samega vina – pd zlato-rumene, bakrene pa vse do rahlo roza odtenkov. Grozdne jagode so znane po visokih količinah sladkorjev, kar vodi v proizvodnjo sladkega vina, lahko pa se ga tudi fermentira, da dosežemo visoke vrednosti alkohola.

Zgodovina vinske sorte pinot

Vinska sorta pinot je po svetu prisotna v različnih odtenkih, kar vodi v nastanek različnih sort vin. Osnova sorte pinot je sicer povezana z obdobjem srednjega veka ter območjem ene izmed regij današnje Francije – območjem Burgundije (francosko Bourgogne). Od tam se je kasneje razširil v druge dele sveta, kjer je sorta prisotna še danes. Skupna površina območij, kjer so sorte pinot prisotne vključujejo: Argentino, Čile, Avstralijo, Kanado,  Združene države Amerike, različne evropske države (Avstrijo, Francijo, Češko, Nemčijo, Madžarsko, Italijo, Luksemburg, Moldavijo, Slovaško, Švico, Slovenijo), Turčijo in Južno Afriko. Sorta je sicer kultivirana tudi na območju Krima, ki je še vedno območje spora med Ukrajino in Rusijo.

Lastnosti vina sivi pinot

Lastnosti, ki jih ima vino sorte sivi pinov so zelo raznolike in odvisne predvsem od regije (podnebne značilnosti okoliša, tip prsti in podobno) ter načina obdelave vinske torte skozi vse leto ter procesov nadaljnje proizvodnje posameznega pridelovalca. Posledično ne preseneča, da ga svet pozna po štirih različnih imenih: Pinot Gris (Francija), Pinot Grigio (Italija), Rulander in Grauburgunder (Nemčija).

Vina sorte sivi pinot niso namenjena staranju in jih običajno, podobno kot številna druga vina, uporabljamo predvsem kot »mlado« vino. Kot »mlada« vina opredelimo vse sorte vin, ki jih začnemo prodajati in uporabljati še v letu proizvodnje.

Odvisno od sorte pinot (delno tudi podnebnih razmer) se grozdi v jesenskem času različno obarvajo. Na ta način dobimo vino sorte sivi pinot v različnih barvah in odtenkih – najpogosteje zlato-rumene barve, lahko pa tudi bakrene barve ali barv roza odtenkov.

Kakovost in okus sorte dokazujejo najrazličnejših okuševalci, ki vino opisujejo kot kakovostno, polno, praviloma suho vino. Najboljše se poda k obrokom z lažjo hrano, ribam, perutninam in solati, prav tako pa je odlična dopolnitev jedi, ki vsebujejo sadje. Za serviranje je najprimernejša temperatura med 10 in 12 stopinj celzija.

Recept za hobotnico v solati in sivim pinot-em

Sivi pinot je vino, ki se odlično poda k najrazličnejšim morskim jedem in solatam. Priporočamo, da ga pri umestitvi na vaš meni uvrstite k jedem, ki so sveže in lahke. Tak primer je zagotovo enostavna solata s hobotnico, ki je primerna kot predjed, lahko (poletno) kosilo ali pa večerja.

Za pripravo solate iz hobotnice najprej skuhamo hobotnico. Da se ta ne skrči preveč, svetujemo, da hobotnico najprej trikrat potopimo v vrelo vodo (za 5 sekund). Nato hobotnico (skupaj z začimbami kot so na primer lovor, poper, čebula, lahko tudi limona) kuhamo 45 minut do eno uro. Hobotnica naj ves čas rahlo vre. Da je hobotnica kuhana, preverimo tako da vanjo zapičimo vilico. Hobotnico pustite, da se ohladi v vodi, najbolje preko noči. Ohlajeno hobotnico olupimo in narežemo na manjše koščke.

Za pripravo solate, pripravimo še zelenjavo po želji. Priporočamo izbiro čebule, česna ter paradižnika, paprike. Za popestritev, pa tudi okus priporočamo dodajanje peteršilja ali drobnjaka. Po lastnem okusu solato začinite. Mediteranski pridih, ki ga običajno iščemo predvsem poleti, boste dosegli z uporabo olivnega olja. Solato lahko servirate hladno, uživate pa jo lahko tudi naslednji dan.